APDEJT.si

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za izvedbo vojaških napadov v Mehiki za zatiranje trgovine z drogami. Trump je medijem dejal, da bi bil direkten poseg Pentagona pri južnem sosedu ZDA 'v redu'. Njegove izjave so izzvale zaskrbljenost glede prihodnosti odnosov med ZDA in Mehiko, prav tako pa povečuje pritisk na Kolumbijo.

Združene države Amerike in Rusija sta se pogovarjali o možnosti nove izmenjave zapornikov, je za Axios povedal posebni odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina, Kirill Dmitriev.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Kitajska si prizadeva za avtonomijo na področju kritičnih tehnologij in se zato vse bolj usmerja v raziskovanje vesolja, globin oceanov in Arktike. Ta prizadevanja povzročajo zaskrbljenost na Zahodu, saj se Kitajska pospešeno razvija na teh strateško pomembnih področjih.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, vodilna osebnost skrajne desnice, je pozval k aretaciji predsednika Palestinske oblasti Mahmuda Abasa in celo predlagal njegovo usmrtitev, če bo OZN glasovala za palestinsko državnost. Ben-Gvir je prav tako zanikal obstoj palestinskega ljudstva in trdil, da gre za umetno ustvarjeno skupino brez zgodovinske osnove. Te izjave so bile podane pred glasovanjem Združenih narodov o prihodnosti Gaze.

Craig Mokhiber je v pogovoru za Flashpoints z Dennisom Bernsteinom in Samom Husseinijem komentiral resolucijo ZDA, ki je bila danes sprejeta v Varnostnem svetu ZN. Razprava se je osredotočila na kritiko "kolonialne upravne strukture pod vodstvom ZDA" in vlogo, ki jo ima "posredniška okupacijska sila".

Venezuelanski predsednik Nicolas Maduro je izrazil pripravljenost za neposredne pogovore z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Medtem se pojavljajo ugibanja o tem, kaj naj bi Barron Trump rekel Joe Bidnu med inavguracijo njegovega očeta.

Predsednik Trump naj bi razmišljal o vojaških udarih v Venezueli, vendar odločitev še ni bila sprejeta. Hkrati je nakazal, da bi ZDA morda še vedno lahko vodile pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. ZDA so venezuelski "Kartel sonc" označile za teroriste. Trump je tudi predlagal zračne napade na kartele v Mehiki in Kolumbiji.

Predsednik Trump še ni sprejel odločitve o morebitnih vojaških napadih v Venezueli. Hkrati je omenil možnost zračnih napadov na kartele v Mehiki in Kolumbiji. Kljub napetostim pa je Trump nakazal, da bi ZDA lahko še vedno potekale pogovore z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom.

Po novih podatkih je od 7. oktobra v izraelskem priporu umrlo 98 Palestincev. Obdukcije in pričevanja nekdanjih pripornikov kažejo, da so številni umrli zaradi mučenja, medicinske nege in pomanjkanja hrane. Iz uhajajoče izraelske obveščevalne baze podatkov je razvidno, da so bili med žrtvami tudi civilisti.

Predsednik Donald Trump je izjavil, da so možni pogovori z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom. Trump je že prej ukazal svojim diplomatom, naj prekinejo stike s Caracasom. Povedal je, da so morda v teku določeni pogovori z Madurom, a bo potrebno videti, kako se bo to izteklo.

Posebno sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešila med zatrtjem študentske vstaje lani. Ta je terjala več sto življenj in privedla do njenega padca po 15 letih na oblasti. Nekdanji notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal je bil prav tako obsojen na smrt.

Madžarski premier Viktor Orbán je v intervjuju izrazil prepričanje, da je nadaljnja podpora Evropske unije Ukrajini nesmiselna, saj naj Ukrajina ne bi imela možnosti za zmago v vojni proti Rusiji. Orbán je dejal, da financiranje Ukrajine "ekonomsko ubija" EU in da bo celotno območje Donecke ljudske republike v prihodnosti rusko. Obtožil je voditelje EU, da namerno podaljšujejo vojno.

Ruski predsednik Vladimir Putin zaostruje ukrepe proti ultranacionalističnim blogerjem, ki so bili nekoč v njegovi naklonjenosti. Kremelj upa na nov vrhunski sestanek med Putinom in Trumpom, čeprav je bil načrtovani sestanek v Budimpešti konec oktobra preložen na zahtevo ameriške strani.

Finski predsednik Stubb je izjavil, da je Moskva 'zamudila priložnost' za organizacijo srečanja med Putinom in Trumpom na Madžarskem. Svetovalec ruskega voditelja za zunanjo politiko, Jurij Ušakov, je potrdil, da je bilo srečanje med Trumpom in Putinom, ki naj bi se odvilo v Budimpešti, odloženo na zahtevo ameriške strani. Ruski zunanji minister Lavrov je dodal, da je Trump odločitev sprejel po prejemu poročil 'iz zakulisja'.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Japonska je zahtevala ukrepanje Pekinga zaradi nasilnih groženj, ki jih je kitajski odposlanec izrekel proti japonski premierki Sanae Takaichi. Japonska je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, ker kitajski režim stopnjuje pritisk in grožnje proti Tokiu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovno obljubil, da bo nasprotoval vsakemu poskusu ustanovitve palestinske države. Izraelski minister za varnost pa je izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je razbila obsežno vohunsko mrežo, ki naj bi jo vodile ameriške in izraelske obveščevalne agencije. Operacija naj bi potekala "usklajeno v več provincah" po več mesecih nadzora in protiobveščevalne dejavnosti. Podrobnosti o času, aretacijah ali lokacijah niso bile razkrite.

Iran je potrdil zaseg tujega tankerja za prevoz nafte v Hormuški ožini. Do zasega je prišlo po incidentu pred obalo Združenih arabskih emiratov in predstavlja prvi tovrstni iranski ukrep po izraelsko-ameriških napadih na državo junija.

Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman bo kmalu obiskal Washington na pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ena od tem bo morebitna dobava ameriških lovskih letal F-35 Savdski Arabiji. Izrael temu nasprotuje, saj bi to porušilo vojaško ravnovesje v regiji, ker je trenutno edina država v regiji, ki ima F-35. Trump si močno prizadeva, da bi Savdska Arabija in Izrael normalizirali odnose, širitev Abrahamovega sporazuma pa je eden od njegovih ciljev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države po protestih koalicijskih partnerjev glede izjave ZDA o podpori poti do palestinske neodvisnosti. Minister za obrambo Israel Katz in minister za zunanje zadeve Gideon Saar sta prav tako poudarila, da Izrael ne bo sprejel palestinske države. Minister za varnost pa je celo izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Poljski uradniki so kritizirali nemškega veleposlanika na Poljskem, Miguela Bergerja, zaradi njegovega odziva na poročilo o vojni škodi, ki jo je Poljska utrpela med drugo svetovno vojno. Marcin Przydacz, vodja urada za mednarodno politiko poljskega predsednika, je poudaril, da poročilo obstaja in bo vplivalo na odnose med državama, dokler se Nemčija ne bo v celoti poravnala za zločine in uničenje. Evropski poslanec Arkadiusz Mularczyk je ponudil veleposlaniku poročilo o vojni škodi, na kar se je Berger odzval z odklonilnim odgovorom.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

Madžarski premier Viktor Orbán je prihodnjega češkega premierja Andreja Babiša označil za fantastičnega človeka, Čehe pa za najbolj racionalen narod v Evropski uniji. Orbán je to izjavil na shodu v zahodnem madžarskem Györu, ki ga je označil za »protivojno zborovanje«, nujno zaradi grožnje vojne v Evropi.

Med Tokiom in Pekingom se zaostrujejo diplomatski odnosi. Kitajska močno odsvetuje svojim državljanom potovanja na Japonsko, kar je odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaichi, ki je nakazala možnost japonskih vojaških posredovanj v primeru kitajskega napada na Tajvan. Tokio poudarja pomen komunikacije v času napetosti.

Pod vodstvom Trumpa ZDA delujejo kot imperij brez zadržkov v Latinski Ameriki. Država odkrito uveljavlja svojo moč in vpliv v regiji, kar povzroča nestabilnost in kaos.

Kremelj je sporočil, da je Rusija še vedno pripravljena na mirovna pogajanja, ki jih podpira Donald Trump, vendar mora Ukrajina pokazati pripravljenost za dialog. Napadi na energetska mesta so se od vrha Trump-Putin na Aljaski avgusta le še okrepili, kar kaže na zastoj v prizadevanjih ZDA za mir v Ukrajini.

UNICEF trdi, da Izrael preprečuje dobavo več kot milijon brizg in hladilnikov v Gazo, ki so namenjeni kampanji cepljenja otrok. Prav tako naj bi blokirali skoraj milijon steklenic mleka za dojenčke. Cilj kampanje je nadoknaditi zamujeno cepljenje tisočih otrok, ki so bili odrezani od zdravstvene oskrbe.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši izzval precejšnje začudenje. Trump je al-Sharaaja, sicer nekdanjega voditelja teroristične milice HTS, pohvalil kot močnega voditelja in ga obdaril s kolonjsko vodo, pri tem pa ga je vprašal, koliko žena ima. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri mediji izrazili presenečenje nad Trumpovim pristopom do sirskega predsednika.

Češka je zaprosila Evropsko komisijo za izjemo od prispevkov za reševanje nelegalnih migracij zaradi velikega števila beguncev iz Ukrajine. Hkrati je Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) poročala o zmanjšanju števila nelegalnih prehodov meje EU. Poljska pa zaradi pritiska na vzhodni meji in velikega števila ukrajinskih beguncev ne bo sprejemala migrantov v okviru unijinega sistema relokacije. Evropska komisija bo letno odločala, katere države bodo izvzete iz relokacije. Evropska unija se pripravlja na prerazporeditev prosilcev za azil iz Španije, Italije, Grčije in Cipra.

Rusija je pripravljena obnoviti mirovna pogajanja z Ukrajino v Istanbulu, je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva. Odločitev je zdaj na strani Ukrajine, so poročale ruske tiskovne agencije.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja. V pismu je sojenje Netanjahuju označil za politično in neupravičeno.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šaraa je bil kot prvi sirski voditelj po letu 1946 sprejet v Beli hiši. V intervjuju za Fox News je pojasnil svoje pretekle povezave s teroristično organizacijo Al-Kaida in se distanciral od napadov 11. septembra. Kljub komplimentom ZDA, Al-Šaraa ni prinesel konkretnih rezultatov v Damask. Njegov obisk kaže na rehabilitacijo islamista zaradi ameriške potrebe po partnerju, čeprav ni prišlo do zbližanja z Izraelom.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil pripravljenost na srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom in poudaril pomen redne komunikacije. V intervjuju za agencijo RIA Novosti je Lavrov dejal, da je za dosego miru v Ukrajini potrebno upoštevati interese Rusije. Kremelj je zavrnil medijske špekulacije o tem, da je Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v Združene države Amerike na uradni obisk, dan po tem, ko ga je Washington umaknil s seznama teroristov. Sharaa se je že srečal s Trumpom v Savdski Arabiji, kar je bilo prvo srečanje predsednikov ZDA in Sirije po več kot 25 letih.

Slovaški premier Robert Fico je kritiziral odhajajočo češko vlado Petra Fiale zaradi domnevne »destrukcije V4« in izrazil upanje, da bo prihodnja vlada Andreja Babiša podprla sodelovanje držav Višegrajske četverice. Fico je pokojnega kardinala Dominika Duka označil za veliko osebnost. Izjavil je, da je Češka pod vodstvom Fiale prispevala k prenehanju delovanja V4.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjuju za Kommersant izpostavil dvojna merila ZDA pri reševanju konfliktov v Levantu in Ukrajini. Poudaril je, da ZDA pri reševanju teh konfliktov uporabljajo različne pristope, kar po njegovem mnenju ni dosledno. Lavrov je namignil, da bi se lahko rešitve, ki jih ZDA podpirajo v Levantu, uporabile tudi v Ukrajini, s čimer bi zagotovili večjo usklajenost.

Turško pravosodje je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike zaradi obtožb o genocidu v Gazi. Ta poteza zaostruje odnose med Turčijo in Izraelom. Hkrati pa se v Izraelu nadaljujejo prizadevanja vlade za oslabitev izraelske vojske, kar sledi prizadevanjem za omejitev moči sodstva.

Tomio Okamura, vodja skrajno desne stranke SPD, je ob nastopu funkcije predsednika Poslanske zbornice češkega parlamenta odstranil ukrajinsko zastavo, ki jo je izobesila njegova predhodnica. Ta poteza je izzvala ogorčenje poslancev, ki so v znak protesta in solidarnosti z Ukrajino izobesili ukrajinske zastave iz oken svojih poslanskih klubov. Ukrajinski parlamentarni voditelj Ruslan Stefančuk je dejanje označil za sporno, češki predsednik senata Miloš Vystrčil pa se je zanj opravičil.

Kreml je zanikal govorice o tem, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost predsednika Vladimirja Putina. Govorice so se pojavile po neuspešnem poskusu organizacije srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter zaradi Lavrovove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da so informacije neresnične.

Kreml je zanikal ugibanja, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri predsedniku Vladimirju Putinu. Govorice so se pojavile zaradi odpovedi srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter Lavrove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da Lavrov še naprej opravlja svojo funkcijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pripravljenost za pogovore o odpravi sankcij proti Iranu, potem ko naj bi Iran zaprosil za njihovo umaknitev. Trump je dejal, da je "odprt za to", kar nakazuje morebitno spremembo v ameriški politiki do Irana.

Republikanci v ameriškem senatu so zavrnili zakonodajo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli. Hkrati je senator John Thune zavrnil možnost ukinitve obstrukcije (filibusterja), kljub Trumpovim predlogom.

Po dveh letih in pol konflikta v Sudanu se je paramilitarna milica RSF strinjala s prekinitvijo ognja. Medtem Združeni arabski emirati obsojajo zločine RSF, čeprav so njihovi uvozi zlata iz Sudana in tihotapljenje orožja v milico pomembno prispevali k podžiganju vojne. RSF je prekinitev ognja napovedal v skladu z načrtom ZDA.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

Novoizvoljeni predsednik češkega parlamenta, Tomio Okamura (SPD), je že prvi dan mandata povzročil razburjenje, ko je odstranil ukrajinsko zastavo z zgradbe parlamenta. Zastava, ki je simbolizirala solidarnost z Ukrajino od začetka ruske invazije leta 2022, je izzvala kritike opozicijskih politikov. Pirati so zastavo kasneje vrnili. Poslanci ODS in Piratov so se odzvali z izobešanjem ukrajinskih zastav iz oken svojih poslanskih klubov, s čimer so izrazili nestrinjanje z Okamuro in podporo Ukrajini.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnih napadov na kristjane, kar je sprožilo kritike v levičarskih medijih. CNN je izrazil ogorčenje nad Trumpovo osredotočenostjo na ubijanje kristjanov v Nigeriji s strani muslimanskih teroristov in njegovo politiko podeljevanja azila belim Južnoafričanom. Nekdanji vojaški častnik Jason Crow je Trumpovo uporabo vojske označil za zaskrbljujočo in absurdno, pri čemer je poudaril, da bi bilo pošiljanje vojske v Nigerijo katastrofalno.

Nato bo leta 2026 prejel mednarodno Westfalsko mirovno nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo politiki in gospodarstveniki, pod vodstvom nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, je odločitev utemeljila z argumentom, da obrambno zavezništvo prispeva k "varnostni arhitekturi, ki temelji na pravilih, omejuje konflikte in preprečuje eskalacije". Podelitev nagrade Natu je sprožila kritike.

Ob obali Somalije so pirati napadli tanker Hellas Aphrodite, ki pluje pod malteško zastavo. Do incidenta je prišlo le nekaj dni po poskusu ugrabitve druge trgovske ladje v isti regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je identificirala vojaške cilje v Venezueli in pripravljala zračne napade, da bi prisilila Nicolasa Madura k odstopu. Kljub temu pa je Trump izrazil pomisleke glede uspeha vojaške akcije in se boji, da napadi ne bi prisilili Madura k odstopu.

V nemškem Bundestagu so vse stranke obtožile Alternativo za Nemčijo (AfD), da vohuni v korist Rusije. Socialdemokrati, Levica, Krščanski demokrati in Zeleni trdijo, da se AfD pusti izkoriščati za interese Vladimirja Putina v Nemčiji. Poslanci so AfD označili za "rusofilsko spijočo celico" in poudarili, da deluje kot pomočnik ruskih interesov v parlamentu, kar predstavlja resno nevarnost za nemško demokracijo.

Nemška vlada naj bi se glede izjav o dobavi orožja Izraelu, ki so bile podane pred Mednarodnim sodiščem (ICJ) v Haagu v postopku zaradi suma pomoči pri genocidu v Gazi, posvetovala in uskladila z Izraelom. Izjave je, po poročanju različnih medijev, podalo obrambno ministrstvo pred upravnim sodiščem v Kölnu. Dokumenti, ki to dokazujejo, so dostopni tudi reviji STERN in Drop Site News.

Kljub prekinitvi ognja Izrael še naprej zapira mejne prehode in blokira humanitarno pomoč Gazi. Prepovedali so vstop dvema ameriško-judovskima aktivistkama, ker sta pomagali palestinskim kmetom na Zahodnem bregu. Poleg tega je predstavnik izraelske komunistične partije ocenil politično situacijo v Izraelu in opozoril na vmešavanje ZDA v regiji, pri čemer se zavzema za konec genocida nad Palestinci.

Medtem ko venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado hvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovega pritiska na socialistični režim Nicolása Madura, brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva zavrača grožnje ZDA proti Venezueli. ZDA krepijo vojaško prisotnost v Karibih, kar povzroča mednarodne kritike.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu ZN predložile osnutek resolucije, katere namen je odpraviti sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, voditelju islamistične militantne in politične skupine Hayat Tahrir al-Sham.

34-letni socialist, musliman in priseljenec Zohran Mamdani je bil izvoljen za župana New Yorka s podporo več kot 50 % glasov. Mamdani, ki je med kampanjo obljubljal rešitev stanovanjske problematike in kritiziral dogajanje v Gazi, predstavlja pomemben politični premik v ZDA in želi spodbuditi demokrate k aktivnejšemu odporu proti Trumpu.

V Izraelu so aretirali nekdanjega vojaškega tožilca zaradi razkritja dokazov o domnevnih vojnih zločinih izraelske vojske (IDF) nad Palestinci. Po navedbah naj bi video razkrival, da so vojaki skupinsko posiljevali palestinske zapornike. Premier Benjamin Netanjahu, ki je sam pod obtožnico, je vojaškega odvetnika zaprl zaradi razkritja nasilnih zlorab IDF nad Palestinci.

Poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) opozarja na poslabšanje humanitarnih razmer in uničenje kmetijske infrastrukture v Gazi, kjer je ostalo le še 5 % obdelovalne zemlje. Kljub dogovoru o povečanju dostave pomoči, Združeni narodi poročajo, da je ta še vedno nezadostna za reševanje lakote, saj Izrael ne dovoljuje prevoza dovolj tovornjakov s humanitarno pomočjo.

Evropska komisija je v poročilu o vključitvi Turčije v Evropsko unijo poudarila minimalen napredek pri zmanjševanju razlik in oddaljevanju od standardov EU. Poročilo kritično ocenjuje odnose Turčije z Grčijo in nerešeno ciprsko vprašanje, kar dodatno ovira približevanje Ankare Evropski uniji.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je obiskal Prago, kjer se je srečal s češkim predsednikom Petrom Pavlom in voditeljem stranke ANO Andrejem Babišem. Z Pavlom sta razpravljala o krepitvi bilateralnega sodelovanja in Slavkovskega formata, z Babišem pa o obnovi sodelovanja Višegrajske četverice (V4) in usklajevanju stališč v evropski politiki. Pellegrinijev obisk je vključeval tudi slavnostni koncert slovaške filharmonije.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.

Nemški kancler Фридрих Мерц je izjavil, da bi se morali sirijski begunci vrniti v domovino, saj je vojna končana. V nasprotnem primeru jim grozi deportacija. Мерц meni, da ni več razloga, da bi Sirijci, ki so pobegnili pred 13-letno vojno, še naprej iskali azil v Nemčiji. Zunanji minister Јохан Вадепфул pa priznava, da so možnosti za vrnitev Sirijcev omejene.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, ker je Mehika odobrila azil Betssy Chávez, nekdanji premierki Pedra Castilla. Perujsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da konzularni odnosi ostajajo.

Evropska unija izvaja pritisk na Bosno in Hercegovino, da bi odpravila brezvizni režim z Rusijo. BiH je leta 2016 zaprosila za članstvo v EU in leta 2022 postala kandidatka, vendar pogajanja potekajo počasi, predvsem zaradi neusklajenosti z zunanjo politiko EU. BiH še ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi konflikta v Ukrajini.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Združeni arabski emirati in ZDA so se dogovorili o sodelovanju na področju energije in umetne inteligence. Sporazum bo pospešil napredne industrijske zmogljivosti. Microsoft bo v Združenih arabskih emiratih investiral 7,9 milijarde dolarjev v infrastrukturo.

Strokovnjak za mednarodne odnose je izrazil dvom o tem, da je kitajski predsednik Xi Jinping zagotovil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da vojaška akcija proti Tajvanu ni na mizi. Trumpova nedavna turneja po Aziji, vključno s srečanjem s Xijem, nakazuje na njegovo prihodnjo strategijo do Kitajske.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je v nedeljo zagrozil z nadaljnjo eskalacijo proti Libanonu, pri čemer je obtožil libanonskega predsednika Josepha Aouna, da »zavlačuje« in odlaša z razorožitvijo Hezbollaha. Katz je dejal, da se Hezbollah »igra z ognjem«.

Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je izjavil, da sodelovanje med Iranom in Združenimi državami ni mogoče, dokler Washington podpira Izrael, ohranja vojaške baze in se vmešava v regijo Bližnjega vzhoda. Seyed Mohammad Marandi, profesor na Univerzi v Teheranu, je opozoril na priprave Izraela in Irana na morebitno vojno, pri čemer se ZDA ne nameravajo vmešavati. To poudarja nadaljnje zaostrovanje odnosov med državama.

Slovaški predsednik Peter Pellegrini je v torek med delovnim obiskom v Pragi srečal češkega kolega Petra Pavla in predsednika stranke ANO, Andreja Babiša. Srečanje je potekalo ob robu koncerta Državne filharmonije Košice v Občnem domu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za CBS 60 Minutes izrazil svoje iskrene misli o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu in kitajskem predsedniku Xi Jinpingu. Trump je Putina in Xija označil za "zelo močna voditelja", ki sta "trda" in "pametna", a z njima se "ni za igrati".

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal, da se ne bo udeležil ustnih obravnav vrhovnega sodišča glede carin. Poleg tega je Trump prikazan kot nekdo, ki si prizadeva potrditi svojo pravico do neomejenega delovanja po svetu, kar ga prikazuje v negativni luči.

Alexander Dugin je v svojem članku izrazil mnenje, da Vladimirju Putinu ni uspelo prepričati Donalda Trumpa in Zahodnega sveta o tem, da je rusko odvračanje resnično in uporabno. Posledično predstavitev ruskega superorožja nima vpliva na stopnjo in raven zahodnih provokacij, meni Paul Craig Roberts.

Maria Machado, venezuelska opozicijska političarka in prejemnica Nobelove nagrade za mir leta 2025, je izjavila, da bi pozdravila vojaško intervencijo ZDA v Venezueli. Kot edino pot za odstavitev predsednika Madura vidi "eskalacijo" konflikta. Razkrila je, da so v ozadju konflikta med ZDA in Venezuelo velike zaloge nafte in plina v državi, ki jo vodi socialistična vlada. Predsednik ZDA Trump je že javno pooblastil CIA za izvajanje prikritih operacij v Venezueli.

Donald Trump je izrazil dvom o tem, da bi Združene države šle v vojno z Venezuelo. Kljub naraščajočim napetostim je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti. Trump se je izognil potrditvi ali zanikanju, ali ima njegova vlada načrte v zvezi z Venezuelo.

Po raziskavi United Surveys by IBRiS za Wirtualno Polsko več kot 65 % Poljakov meni, da so se odnosi med Poljsko in Ukrajino leta 2025 poslabšali. Le 8,6 % anketiranih je nasprotnega mnenja. Skoraj polovica vprašanih (49,1 %) meni, da so se odnosi "precej poslabšali", 16,4 % pa, da so se "zelo poslabšali".

Po raziskavi izraelskega Kanala 12, večina Izraelcev (67%) verjame, da ima ameriški predsednik Donald Trump moč narekovati vojaško politiko Izraelu, medtem ko le 24% meni, da odločitve sprejema Tel Aviv. Hkrati si Tajvan prizadeva postati "Izrael Azije", kar dokazuje tudi okrepljeno lobiranje v Washingtonu. Predsednik Lai Ching-te je primerjal Tajvan in Izrael z "duhom Davida proti Goljatu" v uporu proti avtoritarni prisili.